»Nisem deklica,« ga je zavrnila Bršljanka. »Ali pač fantje in ženske,« ni odnehal Jeremija. »Fantje in deklice oziroma fantje in ženske so preprosto preveč različni.« Bršljanka je dvignila obrvi. Težko bi bilo presoditi, ali se mu posmehuje ali je jezna. »To je največja neumnost, kar sem jih slišala v zadnjih dvajsetih letih!« je odrezala. Jeremija je nekoliko užaljeno skomignil z rameni. »Jaz imam svoje izkušnje z ženskami … in dekleti.« Bršljanka se je obrnila nazaj k oknu. »Brez mene ne boš nikoli našel zlate palete,« je rekla. »Brez zlate palete pa ne obstaja nikakršna možnost, da bi se v Sivi svet še kdaj vrnile barve.« »Tega mi Finlay ni omenil,« je dejal Jeremija. »Ker o tem ni poučen,« je pribila Bršljanka. »Finlay ni tako vseveden, kakor meniš ti.« »Pač pa si ti tista, ki vse ve, kaj?« je siknil Jeremija. Jezilo ga je, ker je tako omalovažujoče govorila o Finlayju. »Vsekakor o pisanih barvah in o tem, kako bi jih bilo mogoče dobiti nazaj, vem več kakor Finlay.« »In zakaj se tega nisi že prej lotila?« »Ker potrebujem nekoga, ki bi mi pri tem pomagal,« je odgovorila Bršljanka. »In nikar si ne domišljaj, da so mi pri srcu ženomrzci, kakršen si ti,« je 98