Naslednje mesece se je Ed vrgel v študij z zagrizenostjo buldoga in s tako potratnim trošenjem lastne energije, da so se temu vsi čudili. Ni zamudil prav nobenega predavanja, vaje ali seminarja; študiral je celo med odmori, ostajal še pozno v noč v računalniški učilnici in tam sproti zrisal in izračunal vse obvezne programe. Vzporedno je študiral štiri, pet, šest predmetov, za vse se je prijavljal v prvem roku in povsod dobival nadpovprečne ocene. Le enkrat ali dvakrat mu je na izpitu spodrsnilo, za kar se je potem odkupil na naslednjem roku, kjer je dobil najboljšo oceno v letniku. Bilo je videti, da dela nekakšno pokoro za grehe, ki jih ni zagrešil, ali da si hoče na ta način izboriti vstop v raj. Kolegi so ga opazovali z zavistjo, Pavel pa ga je večkrat opozarjal, da se bo od tega nečloveškega tempa slej ko prej sesul, in mu svetoval, naj vendar nekoliko odneha in se vmes malo spočije.