zastopane z majhnim številom primerkov. Poleg tega vreme v letu opravljanja raziskave čebelam ni bilo naklonjeno. Maja in v začetku junija je bilo prehladno, julija preveč sušno, avgusta pa spet prehladno in deževno. Zato se mnoge čebele sploh niso izlegle. Le večletno spremljanje favne lahko da popolnejše rezultate. Tako spremljanje čmrljev je uspelo enemu izmed avtorjev (Grad). S samotarskimi čebelami najraznovrstnejše je območje ob reki Savi, posebno spomladi, ko cvetijo vrbe. Te so hrana številnim čebeljim vrstam in mnoge zbirajo izključno pelod vrb. Poleg tega mnoge vrste čebel gnezdijo le v rahlih peščenih tleh rečnih nanosov. Ta življenjska okolja so močno ogrožena, saj se območja ob rekah zelo hitro pozidujejo in urbanizirajo. Uničuje jih tudi regulacija rek in gradnja hidroelektrarn. Pomembna življenjska okolja čebel so tudi travniki z raznovrstnim cvetjem. Tudi ti so ogroženi zaradi gnojenja in ustvarjanja travnikov brez žužkocvetnih rastlin. Trave so namreč vetrocvetke in čebelam ne nudijo hrane. Poleg tega se travniki marsikje pozidujejo ali zaraščajo. Mnoge čebele, ki gnezdijo v starem lesu, v katerega so hrošči in druge žuželke zvrtale rove, danes ne najdejo več dovolj primernih prostorov za gnezdenje. Vsa odmrla drevesa se namreč hitro odstranjuje iz okolja. Divje čebele so med živalmi, ki v razvitem svetu najhitreje izginjajo. Brez njih pa mnoge rastline izgubljajo opraševalce.