Na kakovost življenjskih razmer za posamezne živalske vrste v gozdu vplivamo tudi s posebnimi, njim prilagojenimi ukrepi. Za divjega petelina tako na rastiščih gojimo starejši gozd z več plodonosne podrasti, ohranjamo drevesa, kjer petelin poje, vzdržujemo gozdne jase in preseke. V gozdu puščamo določen delež odmrlih dreves, sušic in podrtic. Povečana količina razgrajajoče biomase obogati prehransko in bivalno ponudbo za gozdno favno v celi prehranski verigi od bakterij pa do žuželk, ptic in največjih sesalcev (medved). Odmrla drevesa ponujajo večje možnosti tudi detlom in žolnam pri izdelavi dupel. V gozdu ščitimo večja mravljišča rdečih gozdnih mravelj, ki so pomemben regulator žuželk v naših gozdovih. Mravljišča pokrijemo z vejami iglavcev, ki plenilcem onemogočajo, da bi jih uničili. Mravlje so sicer priljubljena hrana žoln, gozdnih kur in medveda. Na predelih gnezdišč gozdnega jereba puščamo posamezna podrta drevesa, kjer si ta ogrožena vrsta najde ugodnejše pogoje za gnezdenje, ter pospešujemo plodonosne drevesne in grmovne vrste. Ob vodotokih, kjer živijo vidre, vzdržujemo jezove in ohranjamo drevesa z bogatim koreninskim pletežem, pod katerimi si vidre uredijo domovanje. Vzdržujemo in galerijsko oblikujemo gozdni rob. Pravilno oblikovan gozdni rob s svojo pestro zgradbo drevesnih in grmovnih vrst ponuja kritje in življenjski prostor številnim pticam, sesalcem in ostalim živalskim vrstam.