Značilnosti dokaznega gradiva so povedne. Prvi dokument pokaže predsednikovo izjavo za osrednji dnevnik nacionalne televizije 3. marca 2010: »Takrat, ko se je ta dogodek zgodil, sem bil osupel, tako kot mnogi drugi ljudje pri nas, nobenih ozadij tega dogodka takrat nisem poznal in tudi mi danes niso znana.« Drugi in tretji dokument sta sklep o imenovanju dr. Danila Türka za predsednika komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja. Imenovanje nosi datum 25. december 1979, kar pomeni, da se je zgodilo več kakor tri mesece po bombnem napadu na Koroškem (17. septembra 1979). Četrti dokument je informacija Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje o sodnem procesu Vidmar-Blaj, ki je prišla od ambasade SFRJ na Dunaju. Datum: 1. julij 1980, torej več kakor devet mesecev od dogodka. Peti dokument z istim datumom in iz istega vira (ambasade) naj bi bil kronski in naj bi dokazoval, da je bil »Türk obveščen o ozadjih«. Skladno s tem dokumentom je Danilo Türk šele takrat od ambasade dobil informacijo o bombnem napadu, ki je sicer nastala že 25. septembra 1979. Po vsebini spominja na Wikileaksove depeše o odmevih v tisku, v elektronskih medijih. Sledi sklepna ocena, da se bo ambasada na dogodek morala javno odzvati. Ambasada je tudi poročala o svojih pogovorih s predstavniki avstrijskih oblasti, šefom dunajske policije, podala je informacijo generalnega konzulata o medijskih odmevih na Koroškem. Generalni konzul je iz pogovorov z lokalnimi politiki podal oceno, da je v interesu vseh, tudi Avstrijcev, da se »ohrani treznost in mir, toliko bolj, ker ni poznano ozadje atentata«. Končno sledi poročilo o rednem zasedanju mešane komisije za obmejni promet med Jugoslavijo in Avstrijo v Železni Kapli.