Naslednji večer, ko se nam je v koči pridružil še neki kanadsko-brazilski par, so na podstrešje, kjer sem se v mehkem in toplem udobju spalne vreče počutila nadvse domače, priplavali nežni zvoki francoskega jezika. Ko sem se čez nekaj minut le spustila nadstropje niže, sem ugotovila, da je eden izmed dveh francoskih sogovornikov Atilio. To ne bi bilo čisto nič nenavadnega, če ne bi bili v Argentini, kjer ljudje govorijo špansko, in če se ne bi Atilio do tedaj z nama pogovarjal angleško. Kako lahko nekdo, ki že dvajset let živi odmaknjeno od civilizacije med gorami, govori kar tri svetovne jezike? Izkazalo se je, da ima najin gostitelj nadvse zanimivo družinsko drevo.