so po nekaj dneh prispeli na otoke, so vasi plemena Onge, ki še vedno veruje v duhove narave, našli uničene. A Onge so bili živi, zdravi in nasmejani. Poglavar plemena je začudenim antropologom razložil, da se zemlja in morje vedno borita za prevlado. »Najprej duhovi zatresejo drevesa,« je rekel. »Morje se potem umakne, nato pa prihrumi z vso močjo in vstopi v džunglo. To traja tako dolgo, dokler se ne dogovorita, kje med njima je meja.« Ko so se zaradi potresa zatresla drevesa, je plemenski poglavar vedel, da kmalu pride morje. Zbral je svoje ljudi in jim naročil, naj se vsi povzpnejo na bližnji hrib ter tam prebijejo nekaj dni. Pleme Onge, ki na teh otokih živi povsem odmaknjeno od civilizacije, ni pozabilo modrosti svojih prednikov. V nasprotju z vso moderno tehniko, ki ni pomagala stotisočem, jim je rešila življenja. Še nekaj dni po prvem cunamiju se Onge niso vrnili na obalo. Ko so jih vprašali zakaj, so odgovorili, da se zemlja lahko spet strese. In da lahko pridejo novi valovi. Da je tako rekel poglavar. In poglavar ve. Popotresne sunke in valove, ki jim sledijo, Onge prepoznajo z najbolj prvinskim in najpreprostejšim dojemanjem sveta ter nepremagljivih sil narave.