Član društva Mitja Derenda ponuja za podobne primere prek spletnih strani možnost iskanja novega lastnika. Živalski vrt, kot je pojasnila biologinja Irena Furlan, daje prednost 21 vrstam domačih plazilcev, ki so od leta 1993 vsi zaščiteni, zato za vsak primerek, ki ga ZOO namerava ujeti v naravi, potrebuje posebno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor. "Trenutno imajo 11 vrst . Za naše vrste imamo prostor, za eksotične pa ne." Poleti jo vsak teden pokliče več ljudi, ki so se v bližini svojega bivališča srečali s kačo. Ponavadi poskuša klicatelje prepričati, da se da s kačo živeti naprej. "Če že kačo ujamejo, potem grem na teren. Pri nas nimamo posebne službe, ki bi skrbela za to ..." Tako so člani družine iz Kokre, potem ko je njihov pes na dvorišču našel več kačjih jajc, poiskali pomoč pri gasilcih. Ti naj bi jajca odnesli stran od naselja. Manjšo srečo je pred leti imelo 219 kačjih jajc v Zajelšju pri Ilirski Bistrici. Tam so z argumentom, češ da bi bilo v vasi več kač kot ljudi, uničili vsa jajca, čeprav so ta v skladu z zakonom tudi zaščitena. Pred tem pa je najditelj jajc na vile nabodel kačo, "zaznamovalko legla", nesel jo je do kamna, kjer ji je s škornjem zmečkal glavo. "Največja ironija je, da slovenski strupenjači navadni gad in modras povržeta žive mladiče. Te, ki odložijo jajca, so za človeka nestrupene," je pojasnila Furlanova.