MANEVRI. Tisoči invalidov na vozičkih in z berglami, ki so pred nekaj dnevi zasedli beograjska križišča in zahtevali izboljšanje svojega položaja, so zlovešča napoved črne prihodnosti tega dela Balkana, toda če je kaj gotovo, je gotovo vsaj to, da se ti fantje ne bodo udeležili bojev, ki naj bi se začeli na južni fronti, o kateri se v Srbiji vse glasneje govori. A razlogov za zaskrbljenost je kljub temu veliko. V trenutku, ko se znova slabšajo srbsko-albanski odnosi, je namreč vse bolj vidna polarizacija med različnimi bloki evropskih in neevropskih držav. Turški časopis Cumhurijet je na primer poudaril, da je Balkan že sedaj razdeljen na dva bloka: Srbijo in Grčijo na eni ter Turčijo, Bolgarijo, Rumunijo in Albanijo na drugi strani. Istanbulska konferenca, na katero so nekatere balkanske države poslale uslužbence, ki so na nižjih položajih, druge pa odločno zahtevale mednarodno posredovanje, in nedavni podpis vojaškega sporazuma med Albanijo in Turčijo so prav tako dejstva, ki potrjujejo, da so razpoke med balkanskimi državami nevarnejše, kot se je zdelo do sedaj. To poudarjajo tudi zadnji komentarji BBC-ja, ki govorijo o tem, da se je na istanbulski konferenci potrdila »verska razsežnost vojne«, medtem ko Glas Amerike podobno trdi, da Turčija »postaja vodilna regionalna sila na Balkanu«. Washington Post, ki je v svojih komentarjih zelo blizu vladnim stališčem, zaradi nedavne razdelitve lahke oborožitve Srbom na Kosovu opozarja, da je »postavljena scenografija za novo krvavo poglavje«, pri čemer naj bi se srbskim enotam, če bi spopad izbruhnil, na »Kosovu manjši del slabo oboroženih albanskih prebivalcev uprl, medtem ko bodo preostali postali begunci in pobegnili v Makedonijo, Grčijo ter Albanijo«.