nadaljevanje je vedno nekakšen sklepni račun.« Pokazal je na formulo. »Vendar bistvo ni v sami formuli, temveč v vprašanju, kje se križata matematik in pisatelj v eni osebi, ki se nenehno sprašuje z znamenitim če-jem. Trgovec se sprašuje: če bom imel sto kupcev za robo, ki sem jo kupil po deset novcev za kos, bom lahko prodajal po petnajst novcev za kos in tako naprej. Pisatelj pa se sprašuje: če bom v ljubezenskem prizoru uporabil lik ravnodušne ženske, bom moral pri zapeljevanju moškega uporabiti večje število besed in stavkov v dialogu, kot bi jih, če bi uporabil lik zagrete ženske. Takrat bi najbrž uporabil več besed za opisovanje. Zraven sklepnega računa bi potem v nadaljevanju omenjenega primera najbrž uporabili še kakšen verjetnostni račun, potenco, koren, pa še kakšna dodatna linearna funkcija bi prišla prav. No, še kakšno vprašanje?« »Ali se da izračunati, koliko ljubezni ali poguma temu moškemu ali ženski primanjkuje, da bi bila srečna?« je vprašal eden izmed učencev. Mojster je odločno pritrdil, da se da. »No, pa izračunajte!« smo ga veselo izzvali. »Napišite na tablo formulo. Morda tudi mi izračunamo.« »Ne morem, ker te formule pa ne poznam,« je odvrnil. »Saj ste rekli, da se da izraču-