Bralec je tako močno vplival na ljudi in postal tako uspešen po vsem svetu prav zato, ker je resnično odkril novo področje, o katerem je mogoče govoriti. Od trpljenja Judov v evropskih koncentracijskih taboriščih v tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja je preteklo dovolj časa, da se je trpljenje globoko ustalilo v javni zavesti. Prvih dvajset let po koncu vojne taboriščniki razumljivo še niso hoteli podrobno opisovati dogodkov, ki so jih preživeli. Zdelo se je, da je dostojen molk edini mogoči odgovor na množične poboje, ki si jih pred tem ni bilo mogoče niti zamisliti. Zlasti v Izraelu zaradi odločitve o gradnji nove države starejših ljudi niso spodbujali, da bi govorili o preteklosti. Ljudje so se pogosto celo sramovali, da so preživeli, ker je bilo ubitih toliko njihovih družin in sojetnikov. Ko je Primo Levi kmalu po vojni prvič izdal roman Ali je to človek , je večina izmed 2500 natisnjenih izvodov obležala na policah italijanskega skladišča.