ZGD), če ga statut oziroma skupščinske odločitve ne spreminjajo oziroma dopolnjujejo, je določena tudi vsebina delovanja NS in torej tudi cilj nadzorovanja delovanja uprave s strani NS. Čeprav ZGD presumira cilje ustanovitve in delovanja družbe, pa lahko gospodarska družba zasleduje tudi ostale cilje, ne samo maksimiziranje vrednosti družbe (ekonomske cilje), vendar pa morajo delničarji privoliti, da družba zasleduje še druge - neekonomske - cilje, bodisi tako da se strinjajo s tako odločitvijo na skupščini oziroma pridobijo delnice družbe, ki zasleduje neekonomske cilje, označene v statutu. Ko so cilji in namen ustanovitve in delovanja delniške družbe znani, sta znana tudi vsebina in namen delovanja NS. Ta mora nadzorovati delovanje uprave tako, da nadzoruje uspešnost in legitimnost delovanja uprave pri uresničevanju ciljev oziroma namena ustanovitve oziroma poslovanja družbe. Namen ustanovitve delniške družbe in cilji poslovanja pa so določeni bodisi v zakonu, statutu ali notranjih aktih družbe oziroma so določeni s posameznimi odločitvami delničarjev. zalog blaga in drugih stvari (pregleduje tako zakonitost kot poslovne odločitve, ki izhajajo iz navedenega); · nadzor vodenja poslov družbe. Nadzorni svet mora biti sklican vsaj enkrat v četrtletju, obvezno pa mora biti sklican enkrat v polletju (273. člen ZGD). Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik nadzornega sveta na zahtevo kateregakoli člana nadzornega sveta ali uprave. NS je sklepčen, če je pri sklepanju prisotna vsaj ena polovica njegovih članov, dopustno pa je, da statut določi drugačno večino. Posamezni člani NS se lahko udeležijo sklepanja tudi tako, da predhodno izročijo pisne glasovnice. Za veljavnost sklepov je potrebna večina oddanih glasov. Kljub zakonsko deklariranemu načelu "en član - en glas" je dopustno, da se v statutu ali v poslovniku določi, da je v primeru neodločenega izida glasovanja odločilen glas predsednika NS ali da je njegov glas odločilen šele, če ostane izid glasovanja neodločen tudi po ponavljanju glasovanja.