Ker se mi zdi McCain tak stari konservativec, sem že od začetka potihem navijala za Obamo (pa še preprosto bolj simpatičen mi je .. ja, saj vem, da pri politiku to ni pomembno, pa vseeno ne morem mimo tega). Odstotek, ki so ga pokazale ankete pred volitvami, me je sicer rahlo zaskrbel, a je Obami vseeno uspelo. Veseli se večina ljudi, ki jih poznam. Ampak zakaj? Ali bo odločal o njihovih življenjih? Zakaj se v Ljubljani igramo vzporedne volitve in skrbimo o Američanih, ko pa ne uspemo poskrbeti za udeležbo na lastnih volitvah? Res je, da imajo ZDA močen vpliv v Svetu, a se mi zdi, da zaenkrat njihov vodja na nas še nima tako neposrednega vpliva, da bi iz tega delali takšen ‘halo’. Ker se mi ni bilo treba odločati med kandidatoma, nisem bila najbolj poučena o njunih ciljih in prizadevanjih, če bi jima uspelo zmagati, a se mi zdi, da Barack Obama predstavlja čisto nasprotje sedanjega predsednika. In ker bi marsikdo trdil, da je le-ta ena izmed bolj osovraženih oseb na svetu, se bo mogoče sprememba prav prilegla. A ne prehitevajmo. In konec koncev je tudi on le politik, kot vsi ostali. Ni nikakršen čarodej, odrešenik ali dobra vila, ki bi poskrbel/-a, da bi se svet čez noč spremenil na bolje. Če je res sposoben pomagati državi/svetu, ki sam sebe peha v pogubo, bodo te posledice vidne šele čez nekaj časa. Zato nestrpnežem predlagam, naj umirijo misli, odpeljejo psa na sprehod ali povabijo kolega na pivo, malo počakajo in šele po vidnih rezultatih njegovega dela presodijo, ali si je Obama res zaslužil predsedniški stolček.