Očitno napeta predreferendumska kampanja, ki že več kot dva tedna s svojim hrupom in tudi svojimi strupi napenja in onesnažuje čustva ter deli slovensko javnost, nekaterim ni dovolj, pa so si zato izmislili in priborili še eno izredno sejo in eno parlamentarno razpravo o, kot so zapisali v svoji utemeljitvi, novih dejstvih, ki naj bi v domnevno novi luči razjasnjevala ozadje sporazuma o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško. Mimogrede in za osvežitev našega spomina, isti poslanci, ki so izsilili današnjo sejo, so ob razpravi in glasovanju o arbitražnem sporazumu to dvorano zapustili in se odrekli pravici in dolžnosti glasovanja. In zdaj, ko nimajo več otipljivih argumentov, prihajajo na dan s tako imenovanimi novimi dejstvi. Ta nova dejstva naj bi bili besedni pingpong izjav in demantijev med predsednikoma vlad oziroma enostranska izjava Hrvaške, ki nima niti statusa aneksa k pogodbi, kaj šele, da bi jo arbitri upoštevali. No, saj dandanes to jasno povedo tudi relevantne diplomacije, kot so Združene države Amerike, Švedska in najbrž bodo tudi druge pritrdile takšnemu mnenju. Ali so to sploh nova dejstva, kolegi in kolegice? Bodimo resni. Edino otipljivo dejstvo je, da niti Borut Pahor niti Jadranka Kosor ne bosta med petimi arbitri, katerih sporazum prepušča določitev meje in stika Slovenije z odprtim morjem. Vse, kar danes govorita predsednika vlad, v ničemer ne vpliva na delo in odločanje arbitrov. Od 6. junija bo za določitev meje in stika z mednarodnimi vodami merodajno le tisto, kar piše v členih arbitražnega sporazuma in kar je bilo zapisano in sprejeto do 25. junija 1991. Spoštovani, nasprotniki sporazuma. Sedaj imate lepo priložnost, da ocenite in razumete dejanski pomen samega sporazuma, ki je nastal z mediacijo Evropske unije in ki je bil podpisan v prisotnosti Evropske unije in tudi pomen mednarodnega prava, tistega mednarodnega prava, ki ga tako goreče omalovažujete ob vsaki razpravi o arbitraži. Zavedajte se končno, da pravice držav in mir jamči in varuje predvsem, zlasti ali samo mednarodno pravo. Brez prava bi svetu vladali brezpravnost in samovolja močnejših. Samovolje je dejansko veliko, ker in ko je mednarodno pravo poteptano. Ali si to želimo? Mislim, da ne. Mislim, da si želimo mir in pravno ureditev odnosov. Odločanje o sporazumu o arbitraži ni odločanje za ali proti Borutu Pahorju oziroma za ali proti Janezu Janši. Lepo vas prosim?! Takšna poenostavitev, banalizacija, razlaga referenduma je zelo zavajajoča. V igri so bistveno pomembnejše stvari, kot je zmaga ene ali druge politične opcije. V igri je usoda odnosov med državama, verodostojnost Slovenije v Evropski uniji in svetu, kakovost življenja ljudi ob meji, v igri je tudi stabilnost in v igri je tudi mir na Balkanu. Ureditev odnosov s Hrvaško je med ključnimi nacionalnimi interesi Slovenije. In kot taka bi morala uživati soglasje vseh demokratičnih in odgovornih strank. Žal, ni tako. Odgovornost je pri nekaterih hudo popustila in zato smo danes ponovno tukaj, da ta nepotrebni in škodljivi nacionalni razkol po želji opozicije poglobimo pred javnostjo. Zahteva po tej seji je pa v resnici odsev nemoči in obupa nasprotnikov arbitražnega sporazuma, saj po dveh tednih ponavljanja enih in istih propagandnih parol in razkazovanja izmišljenih zemljevidov z razmejitvami na morju, ki že pred arbitražo skušajo prejudicirati odločanje in pomagajo drugi stranki v sporu, ne pa Sloveniji, so izčrpali svoj naboj in svojo moč preprečevanja. Vse več je ljudi, ki se nagiba k podpori sporazumu in ki niso pripravljeni slediti bojnim pozivom tistih, ki se pravične rešitve mejnega spora ne želijo, bodisi zaradi notranjepolitičnih računov bodisi ker lastno življenje in lastna politična identiteta lahko izmislijo le z neskončnim konfliktom z notranjim in zunanjim sovražnikom.