Za sladico puščam primer, ki odlično ilustrira optimalno zgledno delovanje birokratskega sistema. Živ organizem je množica majhnih celic, ki med seboj sodelujejo. Motnje v sodelovanju utegnejo biti usodne, recimo rak. No, birokratski organizem pa je ravno tako sestavljen iz celic, ki pa med seboj nikoli ne sodelujejo (ali potrebujejo 14 dni, da preverijo, kaj vsaka med njimi počne; toda to je bil Microsoft, podjetje, ki se ukvarja z optimizacijo delovnih procesov). Če celice začno sodelovati, se izkaže, da jih je večina nepotrebnih in organizem bi samega sebe precej zmanjšal, skorajda ugonobil, zato se to nikoli ne zgodi. Konkretno: iz Gorenjske banke (slogan: banka s posluhom), celice za upravljanje z žiro računi, sem dobil obvestilo, da mi morajo žiro spremeniti v transakcijski račun. OK. Ko sem urejal papirje, sem videl, da mi odpirajo transakcijski račun za podjetja, četudi sem čisto navaden smrtnik. Celica mi je zagotovila, da ni nobene razlike in da za fizične osebe računov tako in tako še nimajo. Nakar me je prevzela celica za transakcijske račune in mi začela pošiljati obvestila. Trajalo je, preden sem opazil, da mi vsako transakcijo zaračunavajo. Celica mi je pojasnila: seveda, to je normalno za podjetja. Ups. Ker celica za transakcijskega račune občanov še ni bila razvita, mi ni preostalo drugega, kot zapreti ne po moji želji odprt podjetniški račun. Seveda sem prej vprašal, ali to kakor koli vpliva na moj status v banki, in celica mi je odločno zatrdila, da ne. Nakar mi je nedavno pisala celica za odobritev limitov, da mi odpravljajo limit in naj takoj pokrijem dolg, če obstaja (kar pomeni, da se ni posvetovala s celico za dolžnike). Razlog: tisti, ki nimajo transakcijskega ali žiro računa, tudi ne morejo imeti limita.