Timijan so poznali že Egipčani. Apicij (roj. 25 pr. n. š.), znameniti rimski kuhar in avtor številnih receptov, ga je širokosrčno dodajal najrazličnejšim jedem. Počasi se je razširil po vsej Evropi in postal tako priljubljen, da so ga na sredini 19. stoletja na vrtovih svojih zasilnih bivališč ob rekah Clutha in Kawarau na Novi Zelandiji posadili celo iskalci zlata. Timijan namreč ni zgolj mamljiv dodatek jedem, ampak mu pripisujejo najrazličnejše zdravilne učinke. Uradna medicina z njim zdravi akutni in kronični bronhitis, v uporabi pa je tudi kot spazmolitik (blaži krče prebavil), pri vnetju ustne votline in grla in še bi lahko naštevali. Tudi med zdravilci je priljubljen, in sicer ga cenijo, ker naj bi pospeševal tek in preprečeval napihovanje, poleg tega naj bi bil odličen diuretik, že rimski učenjak Plinij (1. stol.) pa je trdil, da je enkratno zdravilo za preganjanje mačka.