Ljubljana - Še vedno ni konec nejasnosti glede slovenske odprave Janak 2002, katere člane so 28. septembra na poti do baznega tabora v pogorju Kangčendzenge izsiljevali maoisti. Planinska zveza Slovenije je dobila izjavo nepalskega vodnika in kuharja slovenske odprave Autarja Singha Tamanga, ki o incidentu navaja drugačna dejstva, kakor smo jih slišali od slovenskih alpinistov. V poročilu piše, da je v postojanko v vasi Čirva, kjer se je ustavilo osem članov odprave Janak 2002, stopilo šest ali sedem ljudi in se začelo pogovarjati z odpravo. Autar je bil medtem v kuhinji. Domačini so ga poklicali v jedilnico in ga prosili, naj jim prevaja. Skupina se je predstavila za maoiste. Kot donacijo so zahtevali denar. Slovenci so izjavili, da denarja nimajo in da lahko plačajo le od 8000 do 10.000 rupij (od 100 do 120 dolarjev za vso skupino). Maoisti so v to privolili. Po posvetu članov odprave je Tomaž Tišler povedal, da te vsote ne nameravajo plačati takoj, ampak na povratku. Maoisti so to sprejeli. »Oblečeni so bili v normalna oblačila in niso bili oboroženi. Alpinisti niso bili zaklenjeni v sobo,« trdi Autar, ki tudi ni slišal ali videl, da bi maoisti kakor koli grozili članom odprave. Po vzponih je odprava v dolino odletela s helikopterjem, naokoli pa so se že širile govorice, da so jih maoisti ugrabili. Trije Nepalci, ki so pomagali pri odpravi, so morali z vso opremo peš v dolino. Prebivalci vasi, skozi katere so šli, piše v poročilu, so jim povedali, da so bili maoisti jezni in da bi lahko bili tudi nevarni. Trojica je bila zato prestrašena. V dolino so pešačili hitro in predvsem ponoči. Ma. R.