Najznačilnejše za vsako ptičjo vrsto je petje. Večinoma poje samec, najintenzivneje navadno v začetku gnezditvenega obdobja. Tak napev imenujemo območno ali teritorialno petje samca. Z njim pojoči samec sporoča tekmecem: »Tukaj sem, to območje je zasedeno!« Pevski dvoboji samcev pri označevanju teritorija pa niso le sami sebi namen. Petje prihrani energijo, ker preprečuje potratno merjenje moči. Nekateri samci se kljub temu spopadejo. Posebno bojeviti so samci ščinkavcev in taščic. Samski ščinkavci se tudi fizično spopadajo za območje in včasih odleti tudi kakšno pero. Taščice pa se samo šopirijo ena pred drugo in fizično merjenje moči navadno ni potrebno. Nesparjeni samec taščice se lahko šopiri celo pred zadosti velikim šopom rdeče volne, ki se pojavi na meji njegovega teritorija. Večini drugih vrst za označevanje območja ter ohranjanje in utrjevanje njegovih meja zadošča stalno ponavljanje območnega petja. Petje pa ni namenjeno le samcem iste vrste, temveč tudi samicam. Z njim pojoči samec pove samici: »Tukaj sem, vabljena!« S poskusi so dokazali, da samci brez samice, pojejo glasneje in bolj pogosto od samcev s samico. Pri koconogem čuku denimo samci zgodaj spomladi neutrudno prepevajo vse noči v bližini gnezdilnega dupla, ki so ga varovali vso zimo. S tem vabijo samice, ki se iz nižin, kjer so prezimile, vračajo na gnezdišča. Ko samec osvoji samico, poje precej redkeje in pogosto le kratek čas. Nekateri samci pa neumorno prepevajo še pozno pomladi, na primer v maju. Dokazali so, da gre v tem primeru večinoma le za nesparjene samce. Pri vrstah, ki si partnerja izberejo za vse življenje, denimo kozača, uporabljajo samci podoben napev pri oznanjanju območnosti in pri dvorjenju samici. Dvorjenje je navadno tišje, medtem ko pri oznanjanju območnosti pogosto sodeluje tudi samica ter tako samec in samica pojeta v duetu. Samci slavca so ubrali drugačno taktiko. Ti pojejo tako podnevi kot ponoči. Podnevi pojejo tišje in s petjem izražajo predvsem območnost. Ponoči, ko se samice vračajo iz afriških prezimovališč, so glasnejši in intenzivno prepevajo vso noč, da bi katero od selečih se samic privabili na svoj teritorij. Samci rumenega strnada začnejo intenzivno prepevati šele pozneje v gnezditveni sezoni, navadno takrat ko samica odlaga jajca v gnezdo. S tem odganjajo druge samce, tekmece, ki bi se utegnili mimogrede spariti z njegovo samico in na ta način glavnemu samcu zmanjšali gnezditveni uspeh oziroma prenos njegovih genov na mladiče, za katere bo potem skupaj s samico skrbel. Pogostnost petja samcev je, kot smo videli, v tesni povezavi z gnezditveno aktivnostjo in se sezonsko spreminja. Proces je hormonsko reguliran, na intenziteto petja pa vpliva raven testosterona, katerega koncentracija se skokovito dvigne v gnezditveni sezoni.