Čeprav je kareta razširjena po vseh toplih in zmerno toplih morjih, velja predvsem v Sredozemlju zaradi onesnaženega morja, gosto poseljenih obal, ki ji otežujejo odlaganje jajc, gostega pomorskega prometa, številnih ribiških mrež in mnogih drugih dejavnikov za ogroženo vrsto. V zadnjih sto letih so se populacije morskih želv drastično zmanjšale, pri nekaterih vrstah tako zelo, da so priveslale na rob izumrtja. Posledice te velike neumnosti in sramote za človeštvo skuša v Sredozemlju popraviti Sredozemski akcijski načrt za varstvo morskih želv in po njem države podpisnice Barcelonske konvencije, ki so ga sprejele. Slovenija načrt aktivno uresničuje s projektom Ohranimo želvo v slovenskem morju, ki ga vodita Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in Območna enota Piran, Zavoda RS za varstvo narave. Pri tem je ozaveščanje profesionalnih ribičev in javnosti o pomenu teh živali, o ustreznem ravnanju z želvami in zmanjšanju naključnega ulova v stoječe ribiške mreže ključnega pomena. Po dogovoru z upraviteljem Akvarija Srednje pomorske šole pripeljejo ribiči želve, ki se zapletejo v njihove mreže, v Piranski akvarij, kjer jim »vzamejo mero« in ugotovijo njihovo stanje. Žive primerke nato po mednarodnih standardih označijo in jih izpustijo nazaj v morje, mrtve (žal jih je več kot pol) pa shranijo za poznejše analize. Od začetka projekta so popisali nekaj deset želv vrste kareta, od katerih je največja merila 79 cm in tehtala okrog 50 kilogramov. Za vsako prineseno želvo so ribiči nagrajeni z majico, ki so jih izdelali v ta namen, in z bonom za 50 litrov goriva, ki ga za dodatno motivacijo podarja družba Petrol. Vendar darilo, kot pravijo ribiči, ni tisto, kar jih motivira k sodelovanju, temveč njihov osebni odnos do življenja v morju, ki se pred njihovimi očmi počasi spreminja.