Kmetje so si tovrstne »podvige« dobro zapomnili. Morda bi Blažino tolerirali na mestu direktorja Agroinda, če se ne bi vmes dogajale še dodatne zdrahe. Nezadovoljni so z nizkimi odkupnimi cenami grozdja, predvsem pa z zaostajanjem izplačil. »Le kako naj si privoščimo nove stroje ali škropiva, če nismo dobili izplačanega niti vsega denarja za letino 1998, kaj šele za leto 1999?« se sprašujejo. Blažina sicer trdi, da preostanek plačila lanskega odkupa ne morejo dobiti zato, ker mu preprečujejo vstop v podjetje, zaradi česar ne more podpisati virmanov. Vendar kmetje njegovim besedam ne zaupajo več. »Če je lahko od zunaj podpisal plače zaposlenim in sebi, lahko od zunaj podpiše tudi pogodbe za odkup grozdja.« A to še niso vsi očitki. Dno sodu je zbilo pismo, ki ga je Blažina 4. januarja letos poslal vsem dobaviteljem grozdja in mleka. Pozval jih je k direktnemu odkupu, brez nepotrebnih posrednikov, ki »namesto, da bi združevali interese vinogradnikov, onemogočajo normalno poslovanje ter prek medijev delajo sramoto podjetju, vam in celi dolini ...«. »Če je zamisel res tako enkratna, zakaj je Blažina pismo pozneje preklical?« se sprašuje Poljšak. Ali ni vsaj malo nenavadno, da se je Blažina iz nekdanjega bojevnika za Kmetijsko zadrugo čez noč prelevil v njenega nasprotnika?