Zakaj združevanje malih vinorodnih okolišev v večji okoliš? Iz enostavnega razloga, ker je za kakovostna vina največja pridelovalna enota okoliš. V času Avstro-Ogrske in tedanje vinske zakonodaje iz leta 1905 so se do danes razmere močno spremenile. Takratni in še danes ohranjeni vinogradniški okoliši so bili po površinah tudi veliko večji, brez Primorja so obsegali čez 30.000 hektarjev. Da se je po drugi svetovni vojni sprejelo meje istih okolišev, kot so bile za časa Avstro-Ogrske, pa je treba iskati vzrok tudi v takratni politiki. Vsak okoliš naj bi imel vsaj eno, ponekod tudi dve večji kleti v družbeni lasti, ki naj bi sprejemale v odkup grozdje tudi od zasebnih pridelovalcev. Pri kupcih so se pa takrat bolj kot okoliši uveljavile posamezne kleti oziroma tehnološka linija kleti, ki je bila na jugoslovanskem trgu bolj prepoznavna kot okoliši. Dejansko so bila prav štajerska vina tista, ki so po drugi svetovni vojni utrla pot na tuje trge, npr. v Anglijo laški rizling, Ljutomer.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
združevanje združevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
malih mali splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
vinorodnih vinoroden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
okolišev okoliš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
okoliš okoliš samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Iz iz predlog; rodilnik
enostavnega enostaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
razloga razlog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
kakovostna kakovosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vina vino samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
največja velik splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
pridelovalna pridelovalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
enota enota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
okoliš okoliš samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Avstro avstro splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Ogrske ogrski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
tedanje tedanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
vinske vinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zakonodaje zakonodaja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
1905 1905 glavni števnik; arabski zapis
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
do do predlog; rodilnik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
spremenile spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
Takratni takraten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
še še členek
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
ohranjeni ohranjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
vinogradniški vinogradniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
okoliši okoliš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
po po predlog; mestnik
površinah površina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
tudi tudi členek
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
brez brez predlog; rodilnik
Primorja primorje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
obsegali obsegati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
čez čez predlog; tožilnik
30.000 30.000 glavni števnik; arabski zapis
hektarjev hektar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
po po predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
svetovni svetoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
vojni vojna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
sprejelo sprejeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
meje meja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
istih isti nedoločni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
okolišev okoliš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
za za predlog; tožilnik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Avstro avstro splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Ogrske ogrski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
iskati iskati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
vzrok vzrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
takratni takraten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
politiki politika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
okoliš okoliš samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
vsaj vsaj členek
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
ponekod ponekod splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, imenovalnik
večji velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, mestnik
kleti klet samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
družbeni družben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
lasti last samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
sprejemale sprejemati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
odkup odkup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
tudi tudi členek
od od predlog; rodilnik
zasebnih zaseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
pridelovalcev pridelovalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Pri pri predlog; mestnik
kupcih kupec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pa pa priredni veznik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
okoliši okolišiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
uveljavile uveljaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
posamezne posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
kleti klet samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
tehnološka tehnološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
linija linija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kleti klet samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; mestnik
jugoslovanskem jugoslovanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
trgu trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
prepoznavna prepoznaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
okoliši okoliš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Dejansko dejansko splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
prav prav členek
štajerska štajerski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
vina vino samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
po po predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
svetovni svetoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
vojni vojna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
utrla utreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
tuje tuj splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
trge trg samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
npr. npr. okrajšava
v v predlog; mestnik
Anglijo Anglija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
laški laški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
rizling rizling samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Ljutomer Ljutomer samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Kmečki glas
avtor: neznani novinar