Večje, prejšnje državne, bolj ali manj »čiste« pridelovalne kleti v vinogradniških okoliših z ZGP, ki so bile grajene in rekonstruirane za odkup grozdja tudi od manjših zasebnih pridelovalcev, so se preusmerile v prevzem uvoženega vina iz južnih republik, zlasti iz Makedonije ob izostanku izvoza vina na ta območja. Z uvoženim vinom, ki je bilo cenejše, kot je bila lastna pridelava vina iz domačega grozdja, so se tako začasno reševale nekatere kleti. Nekaj let so dobivale za izvoz tega vina od države še izvozne subvencije, ki so bile najprej po litru enake kot pri stekleničenem vinu. Tak »miš-maš« je bilo zgrešeno dejanje kratkega dometa. Na žalost so to nekateri uvideli razmeroma zelo pozno. V stečaj je šlo največje izvozno podjetje Slovin, zdaj je v zadnjih vzdihljajih naša druga največja izvozna klet Vinag, še vedno se predvidevajo novi stečaji kleti. Največji nered je po prepovedi subvencije na Štajerskem. Redke so kleti, kjer so razmere dobre in s tem dani tudi pogoji za razvoj vinogradništva.