Kdor zdaj obišče Pompeje, ga vodniki kar zasujejo z novimi odkritji arheologov, ki so prišli do novih spoznanj o izbruhu Vezuva, do podatkov o tem, kako so bili Pompeji uničeni v resnici. Vir za nova spoznanja so bila odkritja na tako imenovani insuli 12, kompleksu ob nakupovalni cesti zasutega mesta. Štiriindvajsetega avgusta 79 je začel Vezuv prvič bruhati, vendar je bilo ta-krat Pompejem, ugotavljajo arheologi, še prizaneseno. Druga faza izbruha se je začela okrog poldneva. V zelo kratkem času je mesto ostalo pod dva metra in pol debelo plastjo lave; ljudje niso imeli časa, da bi se ji umaknili. Čeprav so vroči plinski oblaki predtem povsem uničili življenje v sosednem Herculaneumu, so upali, da bodo oni vulkanski izbruh preživeli. Hudi izbruhi naj bi trajali le šest ur, od 13. ure do sončnega zahoda; doslej so raziskovalci menili, da je trajala pozno v noč. Hkrati so izračunali, da so bili izbruhi kar trikrat močnejši, kot so menili doslej. "Arheologi so zdaj v hlevu pekarije v insuli 12 odkrili okostja petih mul in oslov, ki so bile tovorne živali," je povedal pompejski vodnik Antonio. Dodal je, da je 25. avgusta v jutranjih urah sledila druga faza vulkanskega izbruha; v Pompejih so se podirale stene v zgornjih nadstropjih stavb in palač. Zatem je sledil premor, toda drugi piroklastični tok, drsenje žarečih plinskih in materijskih oblakov, je povsem uničil mesto. "Ob osmih zjutraj so bili Pompeji mrtvo mesto," je povedal vodnik, ki je šele nedavno dobil prve uradne zapiske novih, pravzaprav senzacionalnih odkritij.