Zeleni so nazadnje sicer izsilili kompromis, ki naj bi jim zagotovil več informacij, ki pa jih bodo, realno gledano, le težko dobili. Po večurni debati v parlamentu, kjer so poslanci ponavljali zadnje dni večkrat izrečene razloge za in proti, so okoli dvanajste ure začeli s poimenskim glasovanjem. Kot je bilo napovedano, so štirje od osmih poslancev zelenih, ki so naprej hoteli glasovati proti vojaškemu posredovanju, po hudem prepričevalnem pritisku v zadnjih dveh dneh spremenili mnenje in tako vsaj začasno rešili koalicijo. Povsem upravičeno pa ostaja vtis, da je kancler Schröder sicer zabeležil pomembno zmago oziroma potrditev svojega dela, da pa je sočasno na izpitu padla demokracija. O kakršnem koli neodvisnem glasovanju tokrat v resnici ni bilo govora, saj so bili neubogljivi poslanci zadnja dva dneva izpostavljeni tako pritiskom kot izsiljevanju. Kako bodo ta zasuk honorirali delegati zelenih na strankinem kongresu ta konec tedna, je seveda drugo vprašanje. Toda že od vsega začetka je bilo jasno, da imajo zeleni v rokah slabe karte, saj so imeli na voljo zgolj dve možnosti: ostati v koaliciji ali oditi v opozicijo. Z včerajšnjim glasovanjem so si sicer pustili, vsaj delno, odprta vrata za nadaljevanje koalicije tudi po volitvah, vendar tudi s priokusom nezanesljivega partnerja.