Zgodilo se je na sestrinem drugem rojstnem dnevu. Tisto jutro so bili vsi tako veseli, jaz pa nisem vedel, zakaj. Čez nekaj časa mi je mami povedala, da ima moja sestra rojstni dan. A jaz nisem vedel, kaj je rojstni dan. Takrat sem zelo dolgo premišljeval, kaj to pomeni, a nisem mogel ugotoviti. Kmalu se je zbralo veliko znanih ljudi. Bil sem vesel, saj še nikoli nisem videl toliko znancev na kupu. Ni trajalo dolgo, ko sem postal užaljen, saj so vsi gledali le sestro, mene pa samo občasno. Hotel sem pritegniti pozornost in sem se začel dreti nekako tako: »aaauuuaaauuuaaa«. Kar naenkrat so vsi pogledali mene, jaz pa sem se le neumno zasmejal. Mami je odšla iz sobe in zavpila: »Torta!!« Oči me je pograbil in me posadil na stol. Moral sem vstati, da sem lahko videl torto. Imela je obliko rožice. Mama mi je naročila, da moram imeti roke za hrbtom, da ne bom pokvaril torte. Vsi so govorili, kako diši. Meni pa ni nič dišala. Spomnil sem se, kako so me učili, da je treba rožico povohati. Stegnil sem se do torte in se naenkrat prekucnil vanjo. Vsi so debelo pogledali. Tisti trenutek pa sem zavohal in začutil okus cvetlice (torte).