razumevanje. Tudi v nadaljevanju podatki potrjujejo spoznanje, da politične teme učencem nasploh povzročajo težave. Slab rezultat so učenci dosegli tudi pri vprašanju 4.2, kje so stari Grki dobili idejo za športne discipline. Komisija meni, da je vprašanje zastavljeno presplošno, da učenci niso imeli velike opore za konkretno razmišljanje, kar je pokazala tudi moderacija navodil za vrednotenje. Pri sklopu srednjega veka so učenci dosegli visok dosežek pri vprašanju 6.1, pri katerem so morali prepisati ime iz besedila. Tak tip naloge (prepis z besedila) se je pojavil še nekajkrat in komisija meni, da se je potrebno v prihodnje takim nalogam izogniti, saj so prelahke za starostno stopnjo ob koncu osnovne šole. Učenci pri tem ne izkazujejo zgodovinskega znanja niti razumevanja, ampak samo bralne veščine. Prav tako je bilo uspešno rešeno vprašanje 6.2. V tem primeru je učencem olajšalo delo poljudno besedilo. Tudi vprašanje 7.1 je bilo rešeno precej uspešno, kar gre na račun preglednega zemljevida. Tudi v tem sklopu so učenci slabo odgovarjali na vprašanje 7.2 (primerjava med sodobnimi in bizantinskimi vejami oblasti). Verjetno gre za isti problem, kot je bil naveden pri sklopu stari vek, odmaknjenosti obravnave in nezrelost učencev za politično problematiko. Sklop novega veka in novejše zgodovine vsebuje vprašanje 9.1, ki je bilo sestavljeno podobno kot vprašanje 6.1, torej preprost prepis iz besedila, pri katerem učenec ne izkazuje zgodovinskega znanja. Glede na zahtevnejšo taksonomsko stopnjo so učenci uspešno reševali vprašanji 12.1 in 12.2. Vprašanji poizvedujeta po pozitivnih in negativnih spremembah, ki jih je prinesla železnica. Pozitivne spremembe je znalo predstaviti 10 % učencev več kot negativne. Komisija meni, da gre v tem primeru za dvoje pristopov poučevanja. Industrijsko revolucijo se še vedno obravnava predvsem pozitivno. Učitelji posvečajo premalo pozornosti kritičnemu pogledu na probleme in jih ne obravnavajo s pozitivne in z negativne strani. V tem sklopu je bilo glede na dosežke učencev najbolj zahtevno vprašanje 12.3. Vprašanje je tretje taksonomske ravni, nanj pa je odgovorilo 29 % učencev, kar je v skladu s pričakovanji komisije. Vprašanje, kjer so učenci po mnenju komisije imeli več težav, kot jih je komisija pričakovala, je 11.1. Učenci so brali tabelo zelo površno, saj je v njej na začetku zapisan izraz, ki je rešitev. Slab rezultat pa ima tudi vprašanje 14.1, kjer so morali učenci iz zemljevida na barvni prilogi zgolj prepisati jasno zapisano najstarejšo čitalnico na Slovenskem. Verjetno jih je zmotil zaris meja slovenske države in so tako tržaško čitalnico spregledali. Med slabo rešena sodi vprašanje 14.2, kjer je bilo treba razlikovati med pojmoma čitalnica v 19. stoletju in danes. Pri tem vprašanju ugotavljamo pomanjkljivost v poudarjanju terminološke jasnosti pri pouku zgodovine. Sklop sodobne zgodovine je predvsem s svojimi zadnjimi nalogami, tudi zadnjimi v preizkusu, učencem povzročal največ težav ne glede na taksonomske nivoje. Pri tem izstopajo zadnje tri naloge, 18., 19. in 20., kjer odstotek uspešnosti vidno pada na vseh treh taksonomskih nivojih. Komisija vidi razlog za slabše dosežke v dejstvu, da so to zadnje naloge, za katere je učencem verjetno zmanjkovalo časa pri reševanju. V teh nalogah so teme iz zadnjih poglavij zgodovine, ki v začetku maja še niso bile obdelane ali pa so bile slabo utrjene. Pri 18. in 19. nalogi se vidi pomanjkljivo razumevanje karikatur, pri 20. nalogi pa se je izkazala za prezahtevno primerjava dveh besedil. Najslabši rezultat pravilnih odgovorov je v vsem nacionalnem preverjanju doseglo vprašanje 18.3. Komisija meni, da je ta problematika, ki jo preverja vprašanje, verjetno pri pouku slabše predstavljena. K slabšim dosežkom pripomore tudi že nekajkrat omenjena problematika politične zgodovine, ki je učencem te starostne stopnje še tuja. Dosežki po taksonomskih ravneh glede na indeks težavnosti V preizkusu 15 vprašanj uvrstimo v prvo taksonomsko stopnjo. Glede na indeks težavnosti so učenci te naloge uspešno reševali, čeprav nekoliko pod pričakovanji. Najbolj uspešni so bili pri vprašanjih, kjer so podatke, dejstva prepoznali/prepisali iz besedila ali slik (vprašanji 6.1in 9.1). Slabo so rešili vprašanje 14.1, kjer rešitev prepoznamo/preberemo na barvnem zemljevidu. Kot je bilo že povedano, je učence verjetno zmedel obris državne meje Republike Slovenije in so najstarejšo čitalnico v Trstu preprosto odpisali, kot da ni slovenska. Še slabše je bilo odgovorjeno vprašanje 19.1, kjer je bilo iz karikature in napisa nad njo treba razbrati/prepisati akterje. Daleč najslabše rešeno pa je bilo vprašanje