Zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo je opravil tovrstni inštitut na zimbabvejski univerzi, je pripisala opozicijskemu predsedniškemu kandidatu Morganu Tsvangiraiju 28 odstotkov glasov. Robert Mugabe, ki s trdo roko vlada državi v popolnem gospodarskem razsulu že skoraj tri desetletja, naj bi jih prejel 20 odstotkov, tretji tekmec v po svetu večinoma vnaprej napovedanih potvorjenih sobotnih predsedniških volitvah, nekdanji Mugabejev finančni minister in odpadnik vladajoče stranke ZANU-PF Simba Makoni, pa okoli 9 odstotkov. Četudi bi rezultate ankete jemali kot verodostojno podlago za analizo političnega razpoloženja zimbabvejskih volilcev, ne dajejo odgovora, kakšna bo povolilna nedelja, potem ko bodo volilci oddali glasove po na Mugabejevo kožo zrisanih novih volilnih okrožjih. Pri slabih 60 odstotkih odločenih anketirancev je tudi v normalnih volilnih razmerah nehvaležno napovedovati končni izid. Tisto, kar se obeta, je, da v prvem krogu ne bo nihče segel prek polovice glasov in bo nadaljnja usoda Zimbabveja zapečatena v drugem krogu. Ta mora biti po leta 2005 sprejeti volilni zakonodaji v treh tednih. Pred tem drugega kroga ni bilo, ampak je predsedniški položaj pripadel relativnemu zmagovalcu. Resnici na ljubo je Mugabe leta 2002 dobil 56,2 odstotka glasov proti Tsvangiraijevim 42 odstotkom ob udeležbi še treh papirnatih kandidatov, kar je bilo dovolj, da je Afriška unija takratne volitve razglasila za »transparentne, kredibilne in poštene«.