Od Savice se po markirani in mestoma zavarovani poti povzpnemo čez Komarčo. Ta vzpon je možen samo, kadar je stena Komarče pretežno kopna (po obilnejšem sneženju je treba počakati vsaj teden ali dva sončnega in dovolj toplega vremena), sicer lahko uberemo lažjo, a dobro uro daljšo varianto preko Komne do Koče pri Triglavskih jezerih (tura 10). Z vrha Komarče sledimo letni poti mimo Črnega jezera proti Triglavskim jezerom. Pri tem so nam v pomoč zimske markacije. Hodimo skoraj po dnu doline, ki poteka proti severozahodu, na da bi se preveč oddaljili od sten na naši desni. Po dobri uri hoda od roba Komarče pridemo do značilne stene Bele skale, ki jo prepoznamo po koritu ob njenem vznožju ter po lepem pogledu na piramido Rodice na nasprotni strani bohinjske doline. Takoj za Belo skalo zavijemo v desna pobočja (proti severovzhodu) in se strmo vzpnemo dobrih sto višinskih metrov. Ko dosežemo položnejši svet, prečimo redek macesnov gozd proti severu, dokler ne pridemo do Dvojnega jezera, za katerim leži Koča pri Triglavskih jezerih. Nadaljujemo po Dolini Triglavskih jezer proti severu in od Jezera v Ledvicah naprej proti severozahodu. Ker je svet odprt, z orientacijo odslej ni večjih problemov (razen v megli). Pri Zelenem jezeru oziroma že malo pred njim se držimo levo (proti severu ter nato severovzhodu) in se vzpnemo na sedlo Prehodavci med masivoma Velikega Špičja in Kanjavca. Prespimo v zimskem bivaku, ki leži okoli 100 m južno od glavne koče.