Drugi tekmovalni dan se nas je mistral nekoliko usmilil in potapljali smo se na dveh lepih krajih. Zadnji potop, četrti v celotnem tekmovanju, je bil še posebno zanimiv zaradi dogodkov in okoliščin najinega potopa s fotografom. Začel se je povsem običajno, le površina morja je bila še nekoliko jezna od mistrala. Drug za drugim smo poskakali v vodo in odplavali do stene, ki se je pri tridesetih metrih prelevila v strmo nezanimivo pobočje. Našla sva izredno lepega polžka, ki je lezel po gorgoniji; čakala sva, da bi prilezel na konec katere izmed vejic, da bi ga Borut lahko fotografiral. To je bil drugi potop v dnevu, zato sva hitreje zašla v dekompresijski režim, ki je velel obvezne postanke na šestih in treh metrih. Dvajset metrov je tudi tista hinavska globina, za katero misliš, da ni velika, a vseeno podihaš precej, še veliko več pa si prislužiš dekompresije. Medtem je polžek izbirčno lezel po sredini gorgonije in ni hotel na konec vejice. Kdor čaka, dočaka, so me učili v pravljicah in tudi Borut je dočakal svojega polžka na konici vejice ter naredil serijo posnetkov. Med dolgo vrnitvijo na površino je fotografiral tudi druge živalce in rastline, a najlepši je ostal mali pisani goli polžek. Zraka sem imela bolj malo, a dovolj; dekompresije na treh metrih je bilo še kar nekaj in glej, če prištejem času potopa do zdaj čas, ki ga morava še prebiti pod vodo, seštejem na minuto natančno največji dovoljeni čas potopa, po preteku katerega bi Boruta diskvalificirali. Hm, bodiva pridna in si nikakor ne prisluživa dodatne minute dekompresije (to je računalnik hitro prištel, če se nisi vojaško natančno držal odmerjenega časa in globine dekompresije), sem pomislila in Borut, kakor da bi bral moje misli, se je počasi oddaljil od stene in plaval v domišljeno smer barke. Sledila sem mu. Tako sva se v treh metrih globine in morjem, še jeznim od mistrala, zibala gor in dol in upala, da bova preslepila računalnik. Takoj ko naju je spustil iz globine, sva pokukala na površino. Ko sva priplavala do ladje, se nama je komisar le nasmehnil in pokazal na uro: potop sva končala pol minute pred iztekom roka. Smiljan je potop končal že po eni uri in bil z ulovom kar zadovoljen.