»Odbojkarji Zenita so preprosto boljši od nas. Njihova zmaga v nobenem trenutku ni bila ogrožena. Na vseh pozicijah je kvaliteta, ki prevladuje nad našo, na njihovi strani, in to je težko skriti na igrišču,« je po porazu v Kazanu dejal kapetan Mitja Pleško. S Pleškovimi besedami se vsekakor moramo strinjati, vseeno pa ostaja vprašanje, zakaj Blejci niti v eni od treh naštetih gostujočih tekem nasprotnikom niso uspeli vsiliti svojega načina igre. V prejšnjih sezonah je bil začetni udarec eden od njihovih najmočnejših orožij. V Kazanu recimo so dosegli le tri ase, odbojkarji Zenita sedem, v Tivoliju pet, Zenit devet, devet jih je na Dunaju dosegel tudi Aon hotVolleys, Blejci pa le dva. In prav začetni udarec bi moral biti tisti, ki bi visoke ruske odbojkarje oddaljil od mreže. Blejci so se v prejšnjih sezonah velikokrat zanašali na dober sprejem, ki jim je omogočal hitro igro, toda ob le 49-odstotnem sprejemu jo je nemogoče igrati. Iz slabega sprejema logično izhaja tudi slaba realizacija napada, v bloku pa je bilo tako ali tako nemogoče pričakovati, da bi bili slovenski prvaki boljši od varovancev Vladimirja Alekna. Če k temu dodamo še številne lastne napake, ki jih v ekipi Zenita v povratni tekmi skorajda ni bilo, je povsem logično, zakaj Blejcem v treh nizih ni uspelo osvojiti več kot 57 točk. »Verjel sem, da moja ekipa lahko igra bolje, nisem pa verjel, da bomo tekmo dobili v treh nizih, saj so v prvi tekmi Blejci igrali zelo dobro. Tokrat smo uspeli število lastnih napak zmanjšati na minimum, bolj učinkoviti smo bili tudi v napadu. Verjamem, da bomo v nadaljevanju lige prvakov še uspešni,« je po pričakovani zmagi svoje ekipe dejal Alekno.