fotografiranje oddaljenih galaksij; zazna 70 odstotkov kakršne koli svetlobe, ne glede na njeno moč. Če CCD fotoaparat lahko registrira svetlobo najbolj oddaljenih zvezd, je razmišljal, potem bi lahko zabeležil tudi šibko svetlobo živih bitij. Toda takšna oprema stane stotine tisočev dolarjev in mora biti ohlajena na temperaturo le 30 stopinj nad absolutno ničlo, da bi bilo onemogočeno ambientno sevanje, ki se sprošča na sobni temperaturi. Fotoaparat zaradi ohladitve postane občutljivejši za šibko svetlobo. Ampak kako naj bi Schwartz prišel do takšne opreme? Mogoče rešitve problema se je domislila Kathy Creath, profesorica optičnih znanosti na Schwartzovi univerzi, ki je bila enako fascinirana s svetlobo živih bitij in njeno uporabo pri zdravljenju. Vedela je, da oddelek za radiologijo v Ameriški znanstveni fundaciji (National Science Foundation) iz Tuscona v Arizoni ima fotoaparat, s katerim so merili svetlenje laboratorijskih podgan po vbrizganju fosforescentnih barv. Šlo je za fotoaparat Roper Scientific VersArray 1300B CCD v temni komori znotraj temne škatle nad sistemom Cryotiger za hlajenje, ki je temperaturo spuščal do – 101 stopinje Celzija. Posnetki so se videli na monitorju. To je bilo prav tisto kar so iskali. Potem ko se je Creathova pogovorila z direktorjem, ja ta dovolil uporabo fotoaparata.