Da na svetu obstajajo kraji, tako oddaljeni od civilizacije, kjer ljudje še niso videli belcev, hladilnika, avta, tekoče vode ali elektrike, je kar težko verjeti. V Zambiji je takih 95 odstotkovvseh naseljenih območij. Zato je pogosta reakcija malih otrok, ko vidijo belega človeka, jok in krik ter beg v varno mamino naročje. Človek ima kar slabo vest, ker jih je tako prestrašil. Druga značilna reakcija ljudi je, da želijo zelo hitro navezati tesne stike s tujci. Ko sem kampirala v Namakolongu, je učitelj iz osnovne šole, ki je bil moj sosed, nekega lepega jutra ob sedmih zjutraj, ko sem si vsa krmežljava pred kočo umivala zobe, pripeljal na obisk vseh 40 svojih učencev, tako sem morala vsakemu posebej seči v roko. Medtem ko pomanjkanje elektrike in vseh modernih naprav le pripomore k občutku pristne afriške divjine ter izkušnjam doda romantično in idilično noto, ima ta oddaljenost tudi slabe strani. Človek lahko npr. postane malce paranoičen glede zdravja. Najbližja bolnišnica je bila oddaljena dve uri vožnje, tam pa je delal "doktor" (tehnik s 3 letno zdravstveno šolo). Medicina je na stopnji zdravljenja simptomov, medtem ko za diagnosticiranje še niso slišali. Če kašljaš, dobiš penicilin. Če te boli trebuh, dobiš tablete proti glistam. Če imaš vročino in te boli glava, dobiš tablete proti malariji. Če našteješ vse te simptome, dobiš pač vse te tablete. Ko sem šla na svoje prvo testiranje za malarijo, sem bila kot inženir kemije daleč naokoli najbolj usposobljena oseba in sem test opravila sama. Ko sem malarijo kasneje dobila, sem bila na žalost sredi divjine, brez možnosti prevoza in sem tako tri dni gledala v strop, štela pajke in čakala, da mine. Vsa možna cepljenja tako toplo priporočam (sama sem dobila 8 injekcij).