Tudi naša mati je sproti marsikaj nosila v trgovino, da bi prodala, in za izkupiček kupila najpotrebnejše. Preštevala je tisto kokodakanje na seniku in skrbno zbirala jajca. Moral sem biti že presneto bolan ali vročičen, da bi na koncu dobil ocvrto jajce ali palačinko. Spomnim se šolskega izleta, ko mi je dala mati za na pot kar pet palačink. Bil sem nestrpen in sem del te dobrote pojedel že pred šolo. Tam smo čakali Gornikov tovornjak s cerado in lesenimi klopmi, ki naj bi nas popeljal v mesto. Ostale sem pojedel domov grede, ker tovornjaka ni bilo in tudi izleta ne.