»Na njivi smo največkrat plele dekla, gospodinja in jaz. Gospodinja je, sem in tja, šla domov, k otrokom, v zemlji pa je pustila klinček, da se je vedelo, do kod smo že oplele. A tisti trenutek, ko je izginila za bregom, se je dekla ulegla za grmovje, meni pa je ukazala, naj klinček premaknem malo nazaj. Istočasno pa sem morala špegati, kdaj se bo gospodinja vrnila. A to še ni bilo vse. Naj povem, da je gospodar po navadi šel k maši zjutraj. Takrat me je dekla nagnala k stari materi, da sem jo vprašala, ali lahko ocvreva jajca. Vendar je bila ta vljudnost le izgovor, da sva lahko pripravile tudi tista jajca, ki jih je Franca čez teden pokradla iz gnezd. Kdaj drugič, ko ji ni bilo kaj prav, me je pa kar oklofutala.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Na na predlog; mestnik
njivi njiva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
največkrat največkrat splošni prislov; presežnik
plele pleti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
dekla dekla samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
gospodinja gospodinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
Gospodinja gospodinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sem sem splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
tja tja splošni prislov; nedoločena stopnja
šla iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, dvojina, moški spol
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
k k predlog; dajalnik
otrokom otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
v v predlog; mestnik
zemlji zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pustila pustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
klinček klinček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedelo vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
do do predlog; rodilnik
kod kod splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
že že členek
oplele opleti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
A a priredni veznik
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
trenutek trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izginila izginiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
za za predlog; tožilnik
bregom breg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dekla dekla samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ulegla uleči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
za za predlog; tožilnik
grmovje grmovje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
meni jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ukazala ukazati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
naj naj podredni veznik
klinček klinček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
premaknem premakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Istočasno istočasno splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
špegati špegati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
gospodinja gospodinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vrnila vrniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
A a priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
Naj naj členek
povem povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
gospodar gospodar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
navadi navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
šel iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
k k predlog; dajalnik
maši maša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
zjutraj zjutraj splošni prislov; nedoločena stopnja
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dekla dekla samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nagnala nagnati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
k k predlog; dajalnik
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, dajalnik
materi mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
da da podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
vprašala vprašati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ali ali priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ocvreva ocvreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
jajca jajce samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Vendar vendar priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
vljudnost vljudnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
le le členek
izgovor izgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pripravile pripraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
tudi tudi členek
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
jajca jajce samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Franca Franca samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
čez čez predlog; tožilnik
teden teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pokradla pokrasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
iz iz predlog; rodilnik
gnezd gnezdo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
drugič drugič splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
prav prav členek
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
oklofutala oklofutati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Gorenjski glas
avtor: neznani novinar