Prispevki 30 strokovnjakov in 90 barvnih fotografij, precejšen trud za čim temeljitejšo predstavitev slovitega Cerkniškega jezera z najrazličnejših vidikov in kljub strokovnosti v slogu, ki je dosegljiv tudi manj podkovanemu bracu. Boris Zupančič se posveča tamkajšnji klimi, Andrej Kranjc geologiji in geomorfologiji tega dela dinarskega krasa in njegovim hidrološkim značilnostim ter speleologiji (fantastične jame in luknje v jezerskem dnu, skozi katere odteka voda), Alenka Gaberščik in Olga Urbanc - Berčič obarvnavata kakovost vode v jezeru in njegovih pritokih in ekositem, ki ga ustvarja igra vode, Metka Culiberg se posveti paleobotaničnim raziskavam na Cerkniškem polju in ponudi vrsto zanimivosti o vegetaciji okoli Cerkniškega jezera v preteklosti, Goraz Kosi pa posebej predstavi alge v jezeru in njegovih pritokih, ki veliko povedo tudi o organski onesnaženosti nekaterih območij. Andrej Martinčič se ob izjemni flori CJ posveti praprotnicam in semenkam in med drugim poudari: ČPestrost flore na območju Cerkniškega jezera v ekološkem in fitogeografskem pogledu se kaže tudi v prisotnosti vrst, ki jih v okviru Slovenije štejemo v različne kategorije ogroženih vrst.C s Andrej Martinčič in Ivana Leskovar nam razkrivata vegetacijo CJ, ki ji pravi pečat dajejo močvirske združbe. Mitja Zupančič obravnava gozdno vegetacijo okolice CJ, v prispevku Mateje Germ pa spoznamo močvirsko spominčico in lasastolistno vodno zlatico v spremenljivem okolju. Sprehod po (četudi ste v visokih škornjih ga ne priporočam posebej, čeprav me blato ni povsem pogoltilo) ali ob Cerkniškem jezeru popestrijo sipine polžjih hišic. Kakšne mehkužce lahko najdemo, zvemo v prispevku Rajka Slapnika, ki obravnava Čvrste vodnih polžev in školjk, ki žive v jezeru, bližnjih površinskih pritokih in podzemeljskih vodah, ter nekatere kopenske vrste, ki naseljujejo kopenske obvodne biotope.C s Samo v CJ in v podzemeljskih pritokih živi 44 vrst vodnih polžev in školjk, kopenskih polžev pa je 98 vrst. Škrgonožce, vodne bolhe ter ceponožce v posebnem poglavju osvetli Anton Brancelj. ČCerkniško jezero že stoletja privlači zanimanje naravoslovcev in tudi za biologe je že dolga leta pravcata slovenska Meka, ki naj bi jo vsaj tekom študija na fakulteti dodobra spoznal prav vsak,C s začne Matjaž Bedjanič svojo razpravo o tamkajšnjih kačjih pastirjih, favni, katere, kot poudari, odonatologi doslej na tem območju še niso dovolj raziskali. Tudi sistematične raziskave enodnevnic CJ do sedaj ni bilo, pravi Daša Zabric v prispevku Rojenje enodnevnic na Cerkniškem polju. ČRavnokrilci so zaradi številčnosti med najbolj opaznimi žuželkami na Cerkniškem jezeru,C s nas opozarja Paul Veenvliet v njim posvečenem prispevku. ČKer večina ravnokrilcev nima slovenskih imen, so vse vrste poimenovane z znastvenimi imeniC s, zato upam, da mi avtor ne bo dokončno zameril, če popreproščeno prišepnem, da je ob vsem tem precej govora o kobilicah in murnčkih ... Če je tam toliko flore, seveda brez čebel ne gre. O teh želatih kožekrilcih piše Andrej Gogala, ki nam tudi sporoči, da v Sloveniji živi po objavljenih podatkih 536 vrst čebel, najdbe nekaj dodatnih vrst, ki še niso objavljene, pa to število zvišuje na 542. In še nekaj za krepitev nacionalnega ponosa: ČCelotna Nemčija ima le nekaj vrst več in je neprimerno bolje preiskana.C s Avtor je na CJ zabeležil 58 vrst čebel, vendar, kot pravi, brez skoraj vse vrst čmrljev. In tu je še pestrost hroščev, ki jih obravnava prispevek Božidarja Drovenika. Če ne veste, da so mladoletnice skupina žuželk, ki imajo del življenjskega cikla vezanega na vodo, vam Gorazd Urbančič in Ciril Krušnik to k sreči sporočita že v prvem stavku svojega, prav tem živalcam posvečenega prispevka. In da ne bi pozabili na najlepše, na dnevne metulje Đ pogled v ta dolgo zakriti zaklad Cerkniškega polja odstira Tatjana Čelik. Tudi če vas ribe zanimajo samo na krožniku, boste v članku Mete Povž Ribe in ribištvo vseeno našli marsikaj zanimivega, od najsočnejšega iz Valvasorjevih zapisov pa do današnjega stanja. Na tem območju je tako rekoč vse, Paul Veenvliet in Katja Poboljšaj pa se mu posvetita kot najpomembnejšemu območju za dvoživke v Sloveniji. Krasne zelene žabe! ČV CJ in njegovi okolici živi 13 vrst dvoživk, kar predstavlja kar 70 % vrst dvoživk v Sloveniji.C s Đ ČV Vranji jami ob CJ vsako leto prezimuje nekaj deset tisoč rjavih žab sekulj, kar je edinstven pojav v svetovnem merilu.C s Za to knjigo so se jih lotili štirje: Barbara Skaberne, Tamara Čelhar, Aleksandra Lešnik in Katja Poboljšaj. ČRaziskovanju plazilcev, kamor štejemo kuščarje, kače in želve, na CJ in v okolici doslej ni bilo posvečene posebne pozornosti,C s začne svojo razpravo Slavko Polak, ki predstavi tudi neverjetno pestrost tamkajšnjih (žal tudi ogroženih) ptic ter sesalce jezera in okolice. Peter Skoberne piše o varstvu CJ, Aleš Smrekar o Čdružbeno-geografskih značilnostih polja v luči obremenjevanja voda in o gospodarskih načrtih in posegih. Valentin Schein ponudi nekaj utrinkov o nekdanji poselitvi širše okolice CJ, Magda Peršič pa piše o jezeru in jezercih Đ posebnostih skozi način življenja jezercev, prebivalcev vasi ob jezeru.