30. Tako obe navedeni konvenciji kot ZVISJV določajo oziroma uresničujejo obveznost države, da sprejme ustrezne predpise za zagotovitev jedrske varnosti. Po MKJV odgovornost za jedrsko varnost nosi država, ki ima jurisdikcijo nad jedrskim objektom (odstavek (iii) uvoda). V zvezi z varnostjo ravnanja z radioaktivnimi odpadki je država po MKVIGRO dolžna sprejeti primerne ukrepe, s katerimi si prizadeva izogniti se ravnanju, katerega vplive na prihodnje generacije je mogoče logično napovedati in so večji od dovoljenih za sedanjo generacijo, in ukrepe z namenom izogniti se prelaganju pretiranih bremen na prihodnje generacije (točki (vi) in (vii) drugega odstavka 4. člena in točki (vi) in (vii) drugega odstavka 11. člena). V skladu s Temeljnimi varnostnimi načeli Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki se nanašajo na ravnanje z radioaktivnimi odpadki,[4] iz načela prepovedi nepotrebnega obremenjevanja bodočih generacij izhaja med drugim odgovornost sedanje generacije, da načrtuje ravnanje s temi odpadki in da zagotovi sistem finančnih skladov (Načelo 5: Obremenjevanje bodočih generacij). Po obeh konvencijah je država dolžna sprejeti v notranjem pravu predpise in druge ukrepe, potrebne za izvajanje obveznosti po konvenciji (4. člen MKJV in 18. člen MKVIGRO).