Varuhinja v tem delu posebej izpostavlja problematiko gluhih in naglušnih oseb. Gluhim študentom namreč ni zagotovljeno plačilo tolmačenja v slovenski znakovni jezik za spremljanje študijskih obveznosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: MDDSZ) želi ob tem poudariti, da bilo v zvezi s tem že pred leti podana razlaga Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, da so to plačilo dolžni zagotavljati izvajalci javne službe, torej tudi univerza, kjer gluhi študent opravlja svoj študij. S tem smo takrat tudi že seznanili ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. V nadaljevanju je omenjena problematika pripomočka za gluhe starše novorojenčkov, s katerim bi le-ti zaznali jok svojega novorojenčka. Naj povemo, da je eden od ukrepov Predloga zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki je obravnavi v Državnem zboru, pravica do sofinanciranja pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir, ki jih invalidi s senzornimi okvarami (slepi, slabovidni, gluhi, naglušni, gluhoslepi ter invalidi z govornimi in več motnjami) potrebujejo kot podporo za socialno vključevanje. S tem ukrepom za izenačevanje možnosti invalidov bo gluhim staršem novorojenčkov na voljo tudi pripomoček za prepoznavanje joka njihovega novorojenčka. Do uveljavitve Predloga zakona o izenačevanju možnosti invalidov je gluhim staršem nakup takega pripomočka omogočen iz sredstev enkratnega denarnega prejemka, tj. pomoči ob rojstvu otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Varuhinja priporoča sprejetje zakonskih in podzakonskih aktov ter ukrepov, ki bodo pomenili uresničevanje Konvencije o pravicah invalidov in nediskriminacije zaradi invalidnosti. Kot varuhinja v nadaljevanju navaja, sta v pripravi dva pomembna nova zakona, in sicer Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov in Predlog zakona o osebni asistenci invalidov, ki bosta pomembno prispevala k uresničevanju pravic invalidov. Poleg teh dveh zakonov pa je bila v ta namen na MDDSZ ustanovljena tudi delovna skupina, ki že pripravlja tudi prenovo Zakona o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb. Glede mnenja varuhinje, v katerem zagovarja stališče, da je potrebno vsebinsko opredelitev besed »osebna asistenca« oziroma »pomoč« v duhu konvencije razlagati široko, pojasnjujemo, da je bila taka razlaga tudi sprejeta ter uporabljena pri delu delovne skupine, kjer poleg strokovnjakov sodelujejo tudi predstavniki invalidov. Ker so invalidi skupina, ki je tradicionalno izpostavljena diskriminacijskim družbenim praksam, je namen Predloga zakona o izenačevanju možnosti invalidov, preprečevati in odpravljati diskriminacijo invalidov, ki temelji na invalidnosti. Predlog zakona določa prepoved diskriminacije pred državnimi organi, organi državne in lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil in služb; enakopravno sodelovanje v postopkih; dostopnost do storitev ter uporaba in prilagoditev objektov v javni rabi; prepoved pisanja in izpostavljanja diskriminacijskih sporočil in simbolov; dostop do vključujočega izobraževanja, zdravja, načina prebivanja, obveščanja, kulturnih dobrin in javnega prevoza. Cilj Predloga zakona o izenačevanju možnosti invalidov je tako za invalide ustvarjati enake možnosti na vseh področjih življenja. S tem se v Sloveniji še bolj dosledno zagotavlja uresničevanje temeljnega namena Konvencije o pravicah invalidov: »spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva« (1. člen Konvencije o pravicah invalidov). V zvezi z uresničevanjem konvencije je treba dodati še obveznost podpisnic, da bodo za vsako dvoletno obdobje pripravile Poročilo o uresničevanju konvencije. Ker letos ravno minevata dve leti od slovenske ratifikacije Konvencije, je to poročilo trenutno v pripravi. V njem bodo na sistematičen način podrobneje povzeti ukrepi, sprejeti za izpolnjevanje obveznosti iz konvencije in o doseženem napredku v Republiki Sloveniji. V prihodnje pa je za pripravo tega poročila predvideno tudi imenovanje posebne delovne skupine, posredno tudi z namenom, da se skrb za uresničevanje pravic invalidov porazdeli na vsa ključna področja.