Od vsega tega so se do današnjih dni ohranili v prvotni obliki le brucoši, ki so dandanes dokončno postali bruci. Sama beseda, ki jo slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga kot »slušatelj prvega letnika na univerzi«, naj bi bila povzeta iz dijaške latovščine, iz latinske besede »brutus«, katere pomen je »top, težak, neumen«. In zato so jih kasneje po tradiciji posameznih fakultet okitili tudi z raznimi simboli stroke, predvsem na podlagi zelene barve (»zelenci«), jim neredko natikali oslovska ušesa in jih po pravilu klicali s srednjespolnim »ono«. Zeleni car pa je kaj rad vselej potožil zaradi njihovih fizičnih in mentalnih sposobnosti, kar naj bi bilo kaj slaba napoved za usodo in razvoj stroke. Danadanes bruci seveda ne zaprošajo za možnost polaganja krokarskega izpita, saj so stare bajte že vesele, če se brucovanja, kjer ga sploh še prirejajo, vsaj nekateri udeležijo, kaj šele, da bi morali na to čakati vse dolgo leto. Tudi republike več ne proglašajo po koncu programa, je pa obvezna maturantska himna »Gaudeamus igitur». Brucovanj, še posebej takšnih, ki bi jih usmerjali Križevački statuti, danes tako rekoč ni več. In nič ne moremo, če je tako - čas je pač naredil svoje. Le nekaj desetletij nazaj pa je bilo včasih že vabilo za brucovanje, posebej zunaj Ljubljane, ko so jih prirejala območna študentovska društva, pravi pojem prestiža in ugleda vabljenega. Še posebej za tiste, ki niso nikoli hodili na univerzo, za nekdanje študente pa predvsem obujanje spominov. Zasebniki, posebej pa še podjetja, so organizatorjem kaj radi primaknili kakšen prispevek kot dobrotniki, vsepovsod pa so se trudili, da bi tradiciji pridihnili še kaj bolj mikavnega, duhovitega in zanimivega, zlasti prilagojenega njihovemu času in domačemu okolju. Danes se pač ta obvezni ritual medsebojnega spoznavanja in zaupanja nadomešča z viski žuri, pivskimi srečanji, disko zabavami, spoznavnimi plesi in podobnim, na nekaterih fakultetah in v posameznih okoljih pa celo z elitnimi plesi, ki samo mimogrede spominjajo na pojem nekdanjega brucovanja. Medtem ko so se študentovska brucovanja pred stoletjem, pa seveda še prej in kasneje, dogajala predvsem v