čitev je bila nedvoumna: vojne s Sovjetsko zvezo ne bo, ker Japonska svojo armado potrebuje za osvajanje Filipinov, Indokine in Indonezije. Kar se je odločalo na tej konferenci, je bilo za Sovjetsko zvezo odločilnega pomena. V primeru japonskega napada bi se namreč morala boriti na dveh frontah. V primeru japonske nevtralnosti pa bi lahko Sovjetska zveza svoje čete z Daljnega vzhoda premestila na evropsko bojišče in si tako olajšala svoje vojno breme. Velika imperialna konferenca se je ponovno sestala 2. septembra 1941, da bi še enkrat razmislila o odnosih s Sovjetsko zvezo. To pot je bila odločitev dokončna - napada na Sovjetsko zvezo ne bo. Na obeh imperialnih konferencah je bil prisoten tudi princ Konoje, ki je ponovno postal predsednik vlade. Zato Ozakiju Hosumiju ni bilo težko dobiti vseh potrebnih informacij in Moskva je bila sproti obveščena o japonskih ukrepih. Tako je lahko Sorge 15. oktobra v Moskvo poslal naslednje sporočilo: »Vojne med Japonsko in Sovjetsko zvezo ne bo. Naša misija je končana. Vrnite nas v Moskvo.« To je bilo tudi poslednje sporočilo, ki ga je v Moskvo poslala Sorgeeva skupina. Osemnajstega oktobra 1941 zjutraj je japonska policija prijazno zaprosila Klausena, ki si je pravkar pripravljal zajtrk, naj gre z njimi na policijsko postajo podpisat izjavo o neki majhni prometni nesreči, ki jo je povzročil pred dnevi. Takoj ko je sedel v policijski avtomobil, so ga vklenili. Vedel je, da je izdan. Istočasno sta bila aretirana tudi Branko Vukeli} in Richard Sorge. Naslednji dan so odpeljali še Ano Klausen. Nobeden izmed njih pa ni vedel, da sta bila Mijagi Otoku in Ozaki Hosumi aretirana že pred tremi dnevi. Sorgeeva skupina je bila odkrita povsem slučajno. Japonska policija je občasno zapirala tiste, za katere je sumila, da so komunistični simpatizerji. Preko zvez, ki jih je z nekaterimi izmed njih imel Otoku, so prišli na sled tudi njemu, ne da bi pri tem slutili, da dela za tujo obveščevalno mrežo. Otoku je vedel, da mučenja ne bo zdržal, zato je želel končati življenje s skokom skozi okno. Samomor pa se mu ni posrečil in policija je tako vedela, da želi prikriti nekaj zelo pomembnega. Mučenja res ni zdržal, priznal je, in aretirali so še Ozakija Hosumija. Tudi on ni zdržal. Pri preiskavi stanovanj aretirancev je policija pri obeh odkrila obtežilne dokaze, pri Klau-