Dober dokaz za trditev, da je bila komunistična obveščevalna mreža precej kompromitirana, je bil primer Merkurja, čigar pravo ime je bilo Hans Joachim Schlomm. Nanj sem naletel potem, ko sem prebral cele gore dokumentov, s pomočjo katerih sem pravzaprav iskal sledi, ki bi vodile do zahodnih tajnih obveščevalnih služb. Preučil sem veliko dokumentov, ki so dokazovali, da je Merkur imel stike z zahodnonemško protiobveščevalno službo, z Zveznim uradom za zaščito ustave (Bundesamt für Verfassungsschutz) VfB, ki je imela sedež v Kölnu. Izkazalo se je, da je imel veliko stikov tudi s politiki v bližini Bonna. Njegova poročila, ki jih je pošiljal partiji, so se odlikovala tako po podrobnostih kot po dragocenih informacijah iz kroga vseh političnih strank zahodnonemškega parlamenta, iz raznih ministrstev ter iz krogov zahodnonemške protiobvšečevalne službe. Na prvi pogled se mi je možakar zdel idealen obveščevalec in poslal sem enega od svojih ljudi v Schleswig-Hollstein, kjer naj bi se po naših podatkih takrat zadrževal. Merkur je trdil, da potrpežljivo čaka na naš telefonski klic in je brez pomisleka sprejel povabilo v Berlin, kjer naj bi postal moj prvi agent.