Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo več kot 40 plavajočih mlinov, edini, ki ga je danes še mogoče občudovati, pa stoji ob Otoku ljubezni. Tako so namreč poimenovali otok v Ižakovcih, obdan z rečnim rokavom, ki slovi po brodu, ki vsak dan vozi čez reko Muro, büjraškem muzeju, kulinarični in etno ponudbi ter po neizmernih lepotah narave. Po pripovedih domačinov ob rečnem bregu nastane marsikatera romantična zgodba, na tamkajšnjem prireditvenem prostoru pa se vrstijo pikniki in etnološke prireditve. Vsakoletni avgustovski büjraški dnevi, denimo, obujajo tradicijo t. i. büjranja, ročnega utrjevanja rečnih brežin, s katerimi so prebivalci preprečevali večje poplave. Kako so delavci pred desetletji ustavljali vodne ujme, si je mogoče danes nazorno ogledati v tamkajšnjem muzeju, v prodajalni pa poleg okrasnih ponudijo še nadvse užitne kulinarične »spominke«: domače bučno olje in ročno mleto rženo, ajdovo, pirino, pšenično in koruzno moko, ki jo zmeljejo tudi v tamkajšnjem lesenem mlinu, ki skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih). Izdelali so ga leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od starodavnih mlinov na Muri. Sestradanim popotnikom (po vnaprejšnjem naročilu) na Otoku pripravijo specialitete, kot so ribe na batu, bograč, prekmurska gibanica, retaši, krapci, in zagotovijo tradicionalno büjraško malico, ki si jo lahko pripravi vsak sam – kos črnega kruha, popečen nad žerjavico v odprtem ognjišču (»pajani kruj«), premazan s česnom in zaseko ter poplaknjen s šilcem »ljubezenskega napoja«. Več o Otoku ljubezni na www.izakovci.si .