Dele telesa lahko odvzamejo zdravniki takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt. Sodobna medicina je možgansko smrt sprejela kot smrt posameznika; takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta. Vzrokov za možgansko smrt je več. Lahko nastopi kot posledica poškodb s krvavitvami ali z obtolčeninami možganov; odpoved lahko povzročijo spontane možganske krvavitve ali urgentna stanja, ki nastanejo zaradi sprememb na možganskem žilju. Možganska smrt nastopi tudi zaradi pomanjkanja kisika v možganih (zadušitev, zastrupitev, srčni zastoj). Vzrok za možgansko smrt so prav tako lahko rakaste tvorbe v predelu možganov. Postopek za ugotavljanje možganske smrti je zakonsko natančno predpisan, zato je smrt vedno z gotovostjo ugotovljena. Možgansko smrt ugotovi komisija treh zdravnikov, od katerih dva ugotavljata možgansko smrt s kliničnimi testi, tretji pa je specialist, ki možgansko smrt ugotavlja z eno od instrumentalih preiskav. Če klinični testi nakazujejo možgansko smrt, se začne prvo izvajanje instrumentalne preiskave. Če oboje nakazuje možgansko smrt, se vse preiskave skupaj ponovijo po preteku 6 ur. Ta presledek velja za ljudi, starejše od 12 let, za mlajše pa velja daljši časovni razmik.