Velike težave so tudi z jezikom. Otroci pogosto ne razumejo dovolj slovenskega jezika, zato čutijo do šole odpor. Prav zato je Rajko Šajnovič že leta 1991 napisal obsežen slovar, pripomoček za dolenjska romska narečja, ko pa ga je hotel dati v tisk, je pri državnih organih naletel na nerazumevanje. "Našli so kup izgovorov, tako tudi, da ni primernega jezikoslovca, še manj pa denarja itd. To ne drži. Denar je, bolj pametno pa bi bilo, ko bi se denar za seminarje, ki so sicer koristni, namenil za tisk takšnega pripomočka za učitelje in učence," pravi Šajnovič, ki je prepričan, da bi morale tudi učiteljice, ki poučujejo romske otroke, obvladati romski jezik, saj drugače komuniciranje ni možno. "Pa ne le zato. Romi imamo pravico do dvojezičnega šolstva, saj smo manjšina!" je zatrdil. Prav zaradi tega razloga se Šajnovič zavzema za zastopanost Romov v parlamentu kot tudi v občinskih svetih, kjer naj bi bil en svetnik iz romskih vrst. To je sicer zapisano v zakonu o lokalni samoupravi, uresničuje pa se le v Murski Soboti.