Pogledi na hujšanje so res različni, medicina pa kot temeljno načelo vendarle zagovarja mešano zdravo prehrano, saj je kakršna koli enolična dieta dolgoročno zagotovo škodljiva, pravi dr. Pfeiferjeva. Ker je zdravljenje debelosti proces, ki traja vse življenje, je načeloma treba uživati vse vrste hranil tudi maščobe, a jih omejimo in izbiramo predvsem nenasičene in mononenasičene maščobe, kot so rastlinska olja, predvsem oljčno. Celotni kalorični vnos je treba zmanjšati za 500 do 700 kilokalorij na dan in vzpostaviti blago negativno energetsko bilanco. So tudi diete, ki predpisujejo omejevanje vnosa ogljikovih hidratov, a zdravniki dolgoročno tak način prehranjevanja odsvetujejo. Sama ga ne odobravam niti kratkoročno, ker čezmerni vnos beljakovin obremenjuje jetra in ledvice, kar lahko privede do resnih zdravstvenih zapletov, celo nenadne smrti. Določena količina ogljikovih hidratov zato v prehrani mora biti, predvsem dolgoročno. Ne priporoča tudi zelo nizkokaloričnih diet, ko človek zaužije 800 kcal na dan ali celo manj, saj tudi te prinašajo različna tveganja, predvsem pa utrudijo tistega, ki hujša, tako da jim dolgoročno ne more slediti bolnik ne zdrži in se hitro spet zredi. Nekateri sledijo glikemičnemu indeksu živil, ki kaže, kako hitro živilo dvigne koncentracijo krvnega sladkorja, a se mnenja o uspešnosti tega razlikujejo.