Molznice, ki obolijo za »nepravo« ketozo, se dobro odzivajo na vse ukrepe, s katerimi povečamo vsebnost energije v obroku. Predvsem jim moramo zagotoviti ogljikove hidrate, iz katerih v predželodcih s fermentacijo nastaja propionska kislina. Propionska kislina se v jetrih spremeni v glukozo, zaradi katere se poveča vsebnost inzulina v krvi. Inzulin pa zmanjšuje sproščanje maščob iz telesnih rezerv. To dosežemo zgolj s pokladanjem večje količine žitnega zrnja. Vendar pa se moramo pred tem prepričati, če ketoza ni posledica acidoze predželodcev, do katere pride ob pokladanju prevelikih količin močnih krmil oziroma žitnega zrnja. Ker je ketoza pravzaprav obolenje, do katerega pride zaradi pomanjkanja energije, se nekateri rejci odločajo za krmljenje zaščitenih maščob. S krmljenjem zaščitenih maščob resda povečamo koncentracijo energije v obroku, vendar iz njih ne nastaja glukoza, ki je nujno potrebna za presnovo maščob, ampak z njimi še dodatno obremenimo jetra, ki so že brez njih zelo obremenjena s presnovo telesnih maščob. Zato z dodajanjem maščob v tem obdobju obolenje samo še poslabšamo.