Že ob prvih lužah so se na gradbišču zadrževali pobrežniki, pri čemer je za ornitologe še posebno zanimivo, da je na prodnatem nasutju, s katerim so utrdili muljasta tla, gnezdil mali deževnik Charadrius dubius, pri nas sicer tipični prebivalec rečnih prodišč, na obsežnem nasipavališču v smeri proti preostanku morskega zatoka pa je gnezdilo več parov njegovega sorodnika C. alexandrinus, pri nas tipičnega prebivalca morskih obrežnih sipin. Oba deževnika sta izredno prilagodljiva, tako rečni gnezdi tudi po peščenih njivah in gramoznih nasipavališčih, beločeli po solinskih poljih in peščenoilovnatih nasipavališčih, oba pa tudi na smetiščih, kakor pač nanese podlaga. Gnezditveni riziko, ki ga uteleša predvsem vedno grozeča bližina vode na prehranjevalnih polojih, je te dve ptici pognal v avanturistično izkoriščanje vedno novih gnezditvenih priložnosti. Z naraščanjem vodne gladine je mali deževnik tokratno gnezditveno prebivališče moral zapustiti. So si pa zato med prvimi šopi rogoza našli gnezdišče mali ponirki Tachybaptus ruficollis, vsako pomlad več ptic gostoleče opravlja paritvene ceremonije. Kajpak se ob jezercu ob selitvi ustavljajo najrazličnejši preletniki, ki bi seveda, ko bi v bližini ne bilo vodnega preostanka Škocjanskega zatoka, vzbujali večjo pozornost poznavalcev.