Točno. Toda to ne velja samo za vidne oblike nasilja, kot je bil na primer nedavni obračun z opozicijo na moskovskih ulicah, ampak tudi za skrito, mehko nasilje, ko novinar na primer ne more in ne sme povedati resnice. Federico Fellini je v enem svojih filmov dejal, da je sreča tedaj, ko lahko govoriš resnico, ne da bi pri tem kogarkoli prizadel. Demokracija, kot jo jaz razumem, se začne takrat, ko imajo ljudje neposredno besedo pri oblikovanju norm političnega obnašanja. Svobodni ljudje se v demokratični družbi lahko obnašajo le v skladu z normami, ki so jih posredno ali neposredno oblikovali sami. Šele tedaj je demokracija sprejeta kot edini vir legitimitete oblasti. V realnosti pa je ta vizija seveda šibka in krhka. So države, kjer so problemi v glavnem politični, drugod imajo ekonomske težave, ponekod gre za probleme z mentaliteto, so pa tudi države, kjer se vsi ti problemi prepletajo med seboj.