Skratka, pravi razlog za vso deklarirano prenapeto prizadetost ni le v skrajni netoleranci, ampak je konkretno v dejstvu, da uradna RKC ni nikoli jasno priznala ter se konkretno ogradila od medvojne aktivne kolaboracije ljubljanske škofije in njenega škofa dr. Rožmana, izdajalske oborožene kolaboracije, katere duhovna voditeljica je bila in ki se bistveno razlikuje od zgolj pasivne kolaboracije, dovoljene po mednarodni konvenciji. Zato danes nadškofija ne trpi, da se ji pred oči vrne steber, ki ji posredno lahko zbuja asociacijo na neugledno medvojno podobo ljubljanske Cerkve. Raje si pred njo zatiska oči in se vseskozi postavlja v vlogo nedolžne, po krivem preganjane žrtve, kljub številnim verodostojnim dokumentom, ki neovrgljivo pričajo o nasprotnem.