Zunaj žge poletje, v gostišču kamnite zgradbe hlad. In mir v popoldanskem premoru. Stalni gostje so še v primežu lastnih delovnih in poklicnih obveznosti, priložnostni pa na tem koncu Gorice bele vrane. Mednje sodi tudi profesor Milan Bekar, samo zame Bohem. Tako sem ga bila prekrstila zavoljo njegove značilne zadržanosti, ko hodi po cestah in ulicah, kot bi živel na kakšnem samotnem, neobljudenem otoku. V šoli se prelevi kot noč v jasno jutro. Pri njem se razred ne dolgočasi, celo živahno sodeluje. Priljubljen kot profesor, kot zasebnik razumljen. Višješolci vedo, da ljubezen ni mačji kašelj; s sabo nosi Klasični licej v šolskem letu 1964/65; profesor Bekar, peti z leve težave, boleče, kot je razočaranje. Obojestranska simpatija med ironičnem nasmehu zgovorna poeziji, prozi. Poživlja nas, nam Boemom in damo z Livade, pojasnitev negativnega uspeha. bogati duha. Brenka na srce. Vzuspešno modistko s salonom na Požirek iz skodelice, dolitje vode. buja navdihe. Poraja lepo z leSeminarski v Gorici, se ni razvila Gibi počasni, kot bi vmes pim. niti v platonično ljubezen, kaj razmišljal kaj posebno zahtevnešele, da bi ju privedla v zakon. ga. Nocoj mi razodevaš skrivnosti, Zakonski sopotnik dame z Liva- Že dobro leto nosi na plečih šesti lepote onstranske zarje, de bi moral biti ne le izobražen, križ. Stesan iz trdega lesa razno- nebeške sreče za samotarje, ampak tudi svojemu stanu pri- likih izkušenj z lastne življenjske zadosti je bilo življenja, zadosti. merne zunanje urejenosti, sk- večpostajne poti, križ ne more ratka, dnevno skrbno obrit in biti lahek. Lepote rad bi večne zrl... eleganten. V tem je profesor Saj sama vem, je dejal, ko mi je “Če boš ti prej kot jaz umrl, Bekar pri izpitu padel. našteval kraje svojega pouče- molila bom, nosila rože na Eleganten poletni kostim, ele- vanja pred prihodom v Gorico, grob...” gantni sandali, pa brez nogavic? da šolniki nimamo korenin, do- “Če ti umrješ prej, nasujem ti peTo vendar ne gre! mi pojasni zah- bimo jih šele s staležem, sicer sniških podob.tevna modistka, ko nekoč ku- smo danes tu, jutri tam. O, Lepa, da bi jaz umrl prej kot ti, pujem pri njej prozorno tkanino saj je lepše pesniti v večnosti.” za šolsko ročno delo. -Nocoj je tako tiho z menoj, poslušam lepe duše šepetanje, Lepo, dekle bogate duhovnosti, Brezdelje izkoristim za prebiranje nocoj si mi navdihnila sanje, je bil spoznal med študijem slaviizbora Cankarjevih črtic v fran- jesenske noči zvezdnat pokoj. stike, germanistike in filozofije coskem prevodu: Ivan Cankar, na univerzi v Ljubljani. ZasvojePAGES CHOISIES, v izdaji Učitelj- Pesem poznam. Globoko izpo- na z ljubeznijo do slikarstva in