Baltiško morje je zaprto morje, čigar vode oblivajo obale devetih držav: severa Nemčije, vzhodnih danskih otočij, Poljske, Rusije (kaliningrajskega teritorija, ki ni fizično povezan z matično Rusijo, in matične Rusije), vseh treh pribaltskih dežel (Litve, Latvije in Estonije), Finske in Švedske. Botniški zaliv, med Švedsko in Finsko, je tudi njegov sestavni del. V Baltik se stekajo še površinske vode iz Slovaške, Češke, Norveške, Ukrajine in Belorusije. Površina Baltskega morja znaša približno 370.000 kvadratnih kilometrov, največja globina je 459 m, povprečna globina pa le 55 m. Ker je morje plitvo in zaprto, je izjemno občutljiv in žal tudi ogrožen ekosistem. Zaradi človekove dejavnosti, predvsem onesnaževanja, je to morje, ki po oceni potrebuje kar 25 do 35 let, da se njegove vode premešajo z vodami zahodnejšega Severnega morja, ponekod zelo onesnaženo. Brez konstantnega, pa čeprav šibkega dotoka slane vode, ki prodira prek plitvine med Švedsko in Dansko, bi bil Baltik pravzaprav orjaški sladkovodni bazen. Kljub dotoku pa je slanost zelo različna; v posameznih predelih Botniškega zaliva so razmere bolj podobne sladkovodnim kot pa morskim. Slanost je odvisna tudi od globine; težje slane vode v globini se le slabo mešajo z manj slanimi na površini morja, kar zelo vpliva na značilnosti morja in tudi na njegovo onesnaženost. Tako denimo v spodnjih plasteh, ki so zaradi omejenega mešanja vod siromašne s kisikom, uspevajo bakterije, ki v vodo sproščajo strupene sulfide. Posledica tega je, da so spodnje plasti Baltika skoraj brez življenja …